Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da se bodo kmalu posvetili vprašanju Kube, kar je izjavil na tiskovni konferenci, na kateri je poročal o aretaciji Nicolása Madura v Venezueli. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je obsodil Združene države Amerike zaradi napada na Venezuelo in aretacijo predsednika Madura ter pozval Latinsko Ameriko, naj se združi proti ZDA.

Kitajska je obsodila ameriški vojaški napad na Venezuelo in aretacijo Nicolása Madura, pri čemer je opozorila, da to ogroža stabilnost Latinske Amerike in Karibov. Medtem so venezuelski nogometaši, ki igrajo v Čilu, izrazili olajšanje ob novici o Madurovi aretaciji.

Zajem Nicolása Madura je sprožil mešane občutke v venezuelski skupnosti v Veliki Britaniji, od olajšanja do strahu in nelagodja. Peace Action je obsodil ameriški napad na Venezuelo kot nezakonitega. Pojavljajo se vprašanja o zakonitosti ameriškega napada in ali bi moral Trump o tem obvestiti ameriški kongres. Trump je izjavil, da Maria Corina Machado nima podpore ali spoštovanja. Pojavljajo se nova pravna vprašanja glede zajetja Madura in Trumpove napovedi, da bodo ZDA vodile Venezuelo.

Varnostni svet ZN bo izredno zasedal zaradi razmer v Venezueli po vojaškem posredovanju ZDA. Brazilski predsednik Lula je obsodil ameriški napad kot spomin na 'najhujše trenutke vmešavanja v Latinski Ameriki'. Francoski predsednik Macron je izjavil, da se je venezuelski narod osvobodil diktature Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je zanikala, da bi prevzela predsedniški položaj in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik.

Mediji so poročali o različnih vidikih zajetja Nicolása Madura. Poudarili so morebitne posledice poteze za ameriško zunanjo politiko in omenili zanimanje ZDA za venezuelske zaloge nafte. Razkrili so, da naj bi zajetje potekalo med Trumpovim obiskom na Floridi. Trump je na tiskovni konferenci ponavljal neresnične trditve v zvezi z ameriškim napadom na Venezuelo.

Zajem Nicolása Madura s strani ZDA je sprožil različne odzive v Latinski Ameriki, od obsodb do navdušenja. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in opozoril na nevaren precedens. Sočasno so se odzvali tudi kongresni voditelji v južni Kaliforniji.

Po strmoglavljenju Nicolása Madura v Venezueli je Donald Trump sobotno vojaško operacijo označil za velik uspeh in ponudil nejasen načrt, da bo njegova administracija »vodila« Venezuelo. Medtem so poročali o prevozu Madura v New York. Poudarjena je bila dolga zgodovina ameriških vojaških intervencij in podpore diktaturam v Latinski Ameriki.

Po zajetju Nicolása Madura so v Santiagu potekala praznovanja. V Latinski Ameriki je ameriška intervencija povzročila razdeljenost med državami. Guvernerji brazilskih zveznih držav Goiás in Paraná so javno podprli ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

ZDA so izvedle vojaški napad v Venezueli in aretirale predsednika Nicolása Madura. Maduro, 63-letni nekdanji voznik avtobusa, je bil izbran za naslednika Huga Cháveza leta 2013. Po aretaciji Madura so se pojavila vprašanja o zakonitosti ameriškega vojaškega posredovanja. Kongresniki iz Wisconsina so se odzvali na dogodke.

Čilski Partido Comunista je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli in aretacijo Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je zahteval zaščito Madurovega življenja. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prav tako obsodil "agresijo na suverenost Venezuele in Latinske Amerike" in napovedal načrte na meji z Venezuelo po aretaciji Madura. Portugalski Partido Comunista (PCP) je prav tako obsodil napad ZDA in aretacijo Madura in njegove žene.

Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da so ZDA bombardirale Venezuelo in ugrabile predsednika Nicolása Madura. Maduro in njegova žena sta po besedah podpredsednice Delcy Rodriguez izginila, venezuelska vlada pa ne ve, kje se nahajata. Trump je tudi izjavil, da je venezuelsko ljudstvo spet svobodno in da bodo ZDA vodile Venezuelo do tranzicije. Maduro naj bi bil z ženo prepeljan z marinsko ladjo USS Iwo Jima.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da gre pri aretaciji Nicolasa Madura za največjo vojaško akcijo v zgodovini in da ZDA prevzemajo upravljanje Venezuele. Napovedal je tudi možnost drugega napada. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Kristofer Landau je izjavil, da bo Maduro odgovarjal pred ameriškim sodiščem, kjer se bo soočil s kazensko obtožnico. Rusija je obsodila ameriški napad na Venezuelo in poudarila, da mora Latinska Amerika ostati območje miru.

Po poročanju ameriških medijev naj bi ZDA izvedle vojaške napade na Venezuelo. Javier Milei je pozdravil agresijo ZDA. Poročali so tudi, da naj bi bil Maduro ujet, vendar te informacije niso uradno potrjene. V Caracasu so razglasili izredno stanje zaradi bombnih napadov na vojaško infrastrukturo.

Po zajetju Nicolasa Madura s strani ameriških sil so Venezuelci tako doma kot po svetu začeli praznovati. Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do politične tranzicije in napovedal izkoriščanje nafte. Slovenska politika je izrazila zaskrbljenost, Venezuela pa je zahtevala izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN. Nemški politični analitik Josef Braml meni, da želijo ZDA z operacijo obnoviti prevlado na zahodni polobli, kar bi imelo lahko posledice za Evropo.

Po poročilih o eksplozijah v različnih delih Venezuele je država uradno obtožila Združene države "hude vojaške agresije" in sprožila obrambni načrt. Donald Trump je potrdil, da so Nicolása Madura in njegovo ženo zajeli med operacijo v noči na soboto, 3. januarja. Trump je v intervjuju za Fox News razkril, da so Madura ujeli v "trdnjavi" med vojaško operacijo ZDA. Trump je že v preteklosti poskušal odstaviti Madura z oblasti, tokrat pa mu je očitno uspelo, razlogi za napad pa so politične in gospodarske narave.

Ameriška vojska je izvedla nove napade na domnevni konvoj treh ladij, ki naj bi tihotapile narkotike. V napadih je bilo ubitih najmanj tri do pet ljudi. Napadi so del širše kampanje ameriške vojske proti tihotapljenju v Karibih in vzhodnem Pacifiku, v kateri je bilo od septembra napadenih že najmanj 30 plovil. Lokacija zadnjih napadov ni bila specificirana.

Predsednik Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle napad na domnevni center za trgovino z drogami v Venezueli. Viri blizu AP poročajo, da je CIA izvedla napad z dronom na pristaniško območje, ki ga je po prepričanju uporabljal venezuelski kartel. Razbitine z enega od uničenih plovil so naplavile na kolumbijski polotok.

Poročajo, da je CIA izvedla bombni napad na ozemlju Venezuele. Predsednik Trump je potrdil odgovornost ZDA za napad na, kot je dejal, objekt za trgovino z drogami. ZDA naj bi izvedle že 30 napadov v kampanji bombardiranja plovil pred novim letom. Pri napadu naj ne bi bilo žrtev.

Papež Leon XIV. je v svojem prvem božičnem sporočilu pozval politike v Latinski Ameriki, naj dajo prednost dialogu za skupno dobro in se izogibajo ideološkim izključevanjem. Izrazil je željo, da bi jih pri tem navdihnilo dete Jezus.

Predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je potrdil skorajšnji začetek kopenskih napadov proti, kot pravi, ciljem kartelov mamil v Latinski Ameriki.

Skupina iranskih poslancev je v izjavi obsodila ameriške ukrepe v karibski regiji proti venezuelski vladi in njenim trgovskim ladjam, s čimer so izrazili podporo venezuelski vladi.

Italijanska obmejna policija je v pristanišču Gioia Tauro na jugu Italije zasegla več kot 435 kilogramov kokaina visoke čistosti, ki bi na črnem trgu dosegel vrednost več kot 70 milijonov evrov. Droga je bila skrita v približno 1000 vrečah arašidov, ki so prispele iz Latinske Amerike in so bile namenjene za vzhodno Evropo. Pri operaciji so sodelovali tudi psi, ki so zaznali nepravilnosti v tovoru.

Aleksandar Vučić je izjavil, da Srbija ostaja na evropski poti, vendar meni, da nima podpore nobene velike sile. Dodal je, da so bili pogovori z Evropsko unijo o REM (Regulator elektronskih medijev) ponižujoči in da je Srbija pristajala na neumnosti.

Nekdanja predsednica Čila in kandidatka za vodstvo Združenih narodov, Michelle Bachelet, je izjavila, da je svet pripravljen, da prvič vidi žensko na čelu ZN. V 80 letih obstoja organizacije še nobena ženska ni bila izvoljena za generalno sekretarko, prav tako je le en predstavnik Latinske Amerike vodil organizacijo. Bacheletova meni, da bi ženska na tem položaju prinesla drugačno vodenje.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval venezuelskega predsednika Nicolása Madura, naj odstopi s položaja, saj bi bilo to po njegovem mnenju "pametno". ZDA so okrepile blokado zoper Venezuelo s pomočjo mornariških sil. Republikanci so bili razdeljeni glede tega, ali naj Trump uporabi vojaško silo za strmoglavljenje Madura.

Ameriška obalna straža je poskušala prestreči naftni tanker, povezan z Venezuelo, ki je plul pod panamsko zastavo in je bil osumljen prevoza iranske nafte. Sodišče v ZDA je izdalo nalog za zaseg tankerja Bella1, ki naj bi bil namenjen v Venezuelo, zaradi kršitve sankcij. Tanker Centuries, ki so ga ZDA zadržale ob obali Venezuele, je prevažal pošiljko venezuelske nafte, ki je pripadala kitajskemu trgovcu s surovinami. Tanker je ignoriral zahtevo po pregledu in nadaljeval pot, nakar se je začelo aktivno zasledovanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je za poveljnika ameriških sil za Latinsko Ameriko imenoval generala marincev Francisa L. Donovana. Imenovanje je prišlo po tem, ko naj bi njegov predhodnik izrazil zadržke glede ameriških napadov na domnevne tihotapce drog ob obali Venezuele, kar je povzročilo napetosti.

Donald Trump ni izključil možnosti vojne proti Venezueli in imenoval novega poveljnika v regiji. ZDA nadaljujejo z zaostrovanjem pritiska na Caracas, medtem ko se napetosti med državama povečujejo. Ameriška vojska ohranja prisotnost v bližini Venezuele.

ZDA so v Karibskem morju zasegle še en tanker, ki je plul pod panamsko zastavo in prevažal nafto na Kitajsko. Po poročanju New York Timesa tanker ni bil na seznamu sankcioniranih plovil. Venezuela je dejanje označila za 'krajo in ugrabitev' ter poročala o 'prisilnem izginotju' posadke. Ameriška obalna straža naj bi zasledovala še en venezuelski tanker.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in dejal, da razkrivajo resnične namere ZDA glede Venezuele. Maduro je pozval k enotnosti Velike Kolumbije in obtožil Washington, da želi vsiliti marionetno vlado za izkoriščanje venezuelskih virov. Kitajska in Rusija sta podprli Venezuelo v Združenih narodih proti ukrepom Trumpove administracije.

V Pireju so priprli štiri od petih oseb, aretiranih v povezavi z zasegom ton kokaina na ladji v Sredozemlju. Med njimi je tudi domnevni »grški Escobar«, ki naj bi trdil, da plovilo ni bilo njegovo in da ga je prodal že avgusta. Po navedbah medija SKAI naj bi 62-letnik izjavil, da je ladjo prenesel na enega od aretiranih članov posadke sredi Sredozemlja. Preiskava o prevozu kokaina iz Latinske Amerike v Evropo z grško ladjo se je začela v začetku tedna v sodelovanju z ameriškimi oblastmi.

Gospodinjstva venezuelskih migrantov letno prispevajo več kot 10,6 milijarde ameriških dolarjev v gospodarstva Latinske Amerike in Karibov. Največji delež tega zneska gre za potrošnjo v stanovanjih, hrani, izobraževanju in zdravstvu, kot navaja novo poročilo Mednarodne organizacije za migracije (IOM).

Predsednik Maduro je odgovoril na grožnje Trumpa, češ da želi Washington namestiti marionetno vlado za plenjenje venezuelskih virov. Kitajska in Rusija sta podprli pritožbo Venezuele pri ZN proti Trumpovim ukrepom.

V Latinski Ameriki se oblikuje nova politična ureditev pod vplivom Izraela, ki se predstavlja kot etična in stabilna sila. Ta preobrazba bi lahko imela nepredvidene posledice, ko bodo pravila igre enkrat postavljena.

Donald Trump je v nagovoru narodu kritiziral administracijo svojega predhodnika Joeja Bidna, rekoč, da je podedoval 'kaos'. V nagovoru ni omenjal vojne v Ukrajini ali situacije v Venezueli. Trump je tudi zatrdil, da so ameriške oborožene sile najmočnejše na svetu in da je ameriška meja postala najbolj varovana v zgodovini v prvih 11 mesecih njegovega drugega mandata.

ZDA so izvedle nove zračne napade na domnevne tihotapske ladje v bližini Latinske Amerike, le nekaj ur po tem, ko je predsednik Donald Trump Fentanil uradno označil za orožje za množično uničevanje. Ameriški južni poveljstvo je potrdilo, da so plovila prevažala narkotike po znanih tihotapskih poteh v vzhodnem Pacifiku. Medtem v kongresu potekajo razprave o strategiji ZDA do Venezuele, kjer člani kongresa zahtevajo jasnost glede Trumpove administracije glede morebitne spremembe režima in blokade nafte.

Donald Trump je odredil popolno blokado vseh sankcioniranih naftnih tankerjev, ki vplujejo v Venezuelo ali iz nje izplujejo. ZDA so okrepile prisotnost mornarice ob venezuelski obali in zasegle tanker ob obali. Poudarjeno je bilo, da ZDA dejansko vodijo vojno z Venezuelo in da gre za vojno za nafto. Trumpova administracija blokado prikazuje kot boj proti narkotikom.

Ameriška vojska je sporočila, da je izvedla zračne napade na tri čolne, ki so bili osumljeni tihotapljenja drog v vzhodnem Tihem oceanu, pri čemer je bilo ubitih osem ljudi. Južno poveljstvo ZDA je objavilo video posnetke in navedlo, da so se plovila premikala po znanih poteh trgovine z mamili. Napadi se izvajajo ob vse večjem nadzoru v kongresu.

V Združenih državah Amerike je v desetih mesecih pod Trumpovo administracijo bilo deportiranih najmanj 200.000 Latinoameričanov. Zaradi te migracijske politike so ločene številne družine, kar negativno vpliva na življenja deportirancev in njihovih družin, hkrati pa povzroča težave v kmetijstvu.

CNN poročal, da so aretirali sina Roba Reinerja po smrti filmskega ustvarjalca in njegove žene. Levica izgublja teren v Latinski Ameriki. Razširjenost nezakonitega zlata v regiji. To morate vedeti, da začnete dan. Najprej resnica. Naročite se tukaj za prejemanje novice vsak.

Predsednik Donald Trump je napovedal, da bo fentanil razglasil za orožje za množično uničevanje, s čimer želi okrepiti boj proti narko kartelom v Latinski Ameriki. Strokovnjaki so izrazili dvom o upravičenosti te poteze in opozorili, da morda ne gre za resnično grožnjo.

Nekdanji predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim prepovedano drogo fentanil in njegove ključne kemične predhodnike razvršča kot orožje množičnega uničenja. S tem želi okrepiti boj proti narkokartelom v Latinski Ameriki.

Predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je fentanil razglasil za orožje za množično uničevanje. S tem želi okrepiti boj proti narkokartelom v Latinski Ameriki.

José Antonio Kast, kandidat Republikanske stranke, je zmagal v drugem krogu predsedniških volitev v Čilu in s tem povzročil zgodovinski obrat v desno. Kast je prejel 58 % glasov, medtem ko je Jeannette Jara prejela 41,8 %. Postal je najbolj konservativen predsednik od vrnitve demokracije. Marco Enríquez-Ominami je izjavil, da je Boric izgubil zaradi lahkomiselnosti in strahopetnosti. Kast bo položaj prevzel marca 2026.

V Čilu so izvolili Joséja Antonia Kasta za predsednika države. Kandidat skrajne desnice je na volitvah premagal Jeannette Jaro, kandidatko levosredinske stranke, z okoli 58 odstotki glasov. Kast, ki je bil v anketah vodilni, je v govoru poudarjal spravo. Jara je branila svoje delo kot ministrica za delo. Kast bo nasledil Gabriela Borica na mestu predsednika Čila.

Kolumbijska pisateljica Laura Restrepo in še dva avtorja sta odpovedala udeležbo na festivalu Hay v Kolumbiji leta 2026, ker so na festival povabili venezuelsko Nobelovo nagrajenko za mir, Mario Corino Machado. Restrepojeva obtožuje Machadovo, da podpira "vojaško intervencijo Združenih držav Amerike v Latinski Ameriki". Organizatorji festivala so se odzvali s sporočilom za javnost.

Po drznih obljubah in uglajenih izjavah konference COP30 so karibski voditelji opozorili, da svet ne more ignorirati dejstva, da se male otoške države soočajo s podnebno krizo, a imajo najmanj dostopa do virov za zaščito.

Ultradesničarski kandidat José Antonio Kast je zmagal na predsedniških volitvah v Čilu in premagal levičarsko kandidatko Jeannette Jara. Njegova zmaga se šteje kot del trenda zmag desnice v Latinski Ameriki, vključno z Argentino. Jara je po porazu nagovorila svoje podpornike.

Kitajska je 10. decembra objavila tretji dokument o politiki do Latinske Amerike in Karibov, v katerem ponavlja načelo "ene Kitajske" in trdi, da je Tajvan neločljiv del kitajskega ozemlja ter nasprotuje kakršni koli obliki neodvisnosti Tajvana. Zunanje ministrstvo je kitajske trditve označilo za napačne.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da ZDA "začenjajo" kopenske napade v boju proti drogam, pri čemer ni izključil Venezuele kot možne lokacije. Ta izjava sledi seriji napadov Pentagona na plovila, ki naj bi tihotapila droge v mednarodnih vodah ob obali Južne Amerike.